NE U 3 AMPAK U 4 KRASNE!

Corone ni več, odšla je drugam, corone ni več odšla je stran!
Tale karantena nam je postavla kar neki novih ovir, ki pa mislim, da smo jih uspešno preskočil. Ko razmišljam za nazaj, smo mogoče prav to res potrebovali. Pred življenjem v karanteni sem se včasih počutu, kot taxi avto. Nežo in Blaža sem vozu v službo, domov, potem spet na bazen, v košarkarsko dvorano, pa spet na bazen. Čez vikend v hribe, na bazen, mogoče na kak turnir, v trgovino najmanj 4x na teden. Potem pa je prišla corona, covid-19 al pa če mate rajš, kronavirus. Vse skupaj se je precej umirilo. Moram priznat, da je bil kak dan v garaži res dolg ampak vem, da smo ta “počitek” nujno rabl. Naša narava se je spočila, več časa smo preživel doma z ljudmi, ki nam pomenjo največ.  A ni to neki najlepšga?

Mesec maj je znanilec začetka tekmovalne sezone naše ultra deklice Neža. Še ena izmed stvari, ki jih letos ni. Vem, da ji tekme pomenijo izziv, za katerega gara skozi celo leto. To so dnevi, kjer pokaže svojo jekleno voljo, vztrajnost in ljubezen do športa. Res sem se veselil čakanja v koloni, tam nekje pri Brezovici, ki ti omogoči, da čez dobro uro ozreš neskončno modro morje. Letos tega ni. In kaj sedaj? Vsako noč, v mojem prijetnem boxu v garaži sem razmišljal, kakšen izziv bi jima lahko predlagal. Zakaj? Ker vem, da to res potrebujeta!

Kaj pa, če bi obiskala 4 zasavske hribe, ki povezujejo Trbovlje, s tem pa tudi vam dala idejo, če boste slučajno kdaj imeli kak čuden dan, ko si boste zaželeli večurnega izziva.

U 4 KRASNE ali IZZIV OB KONCU KARANTENE!
Že veste, da prihajamo iz Zasavja ne? To je tista grozna luknja, kjer imamo zavidljivo onesnažen zrak. Še dobr, da so zdej sešili maske, da gremo mal lažje na sprehod. Aja, sonca nimamo nikol, sej tut to že vete ne? Sej ne, zdej pa zares!

Trbovlje so 9. največje mesto v Sloveniji in največje mesto v Zasavju. Če pogledamo globoko v zgodovino, so Trbovlje zaznamovali industrijski obrati, rudnik in termoelektrarna z dimnikom. Trbovlje je mesto črnega zlata. Če se tudi vaši pomisleki o obisku Trbovelj gibljejo v negativno smeri vas izzivam, da naj bo vaš naslednji enodnevni izlet v Zasavje.

Kaj pa naj tam delamo?

  • Obišči Virtualni muzej rudarstva 4. dritl
  • Obišči “escape room”, Pobeg iz rudnika, 4. dritl
  • Udeležiš se lahko tekaške prireditve Jamatlon
  • Oglej si pravo rudarsko stanovanje
  • Oglej si najvišji dimnik v Evropi
  • Sprejmi izziv U 4 KRASNE

Torej, izhodiščno točko poznate. Upam, da jo boste obiskal tut sami. Iz Trbovelj se pot v slabih 5km dvigne na 1011m visok hrib Sveta Planina in nadaljuje na Mrzlico (1122m). Od tu se pot začne rahlo spuščati proti Kalu (985m) vse do Hrastnika. Pred zadnjim vzponom jih je čakala še pot po celotni dolini vse do Steklarne Hrastnik, ki je izhodiščna točka zadnjega vzpona. “Zjutraj zgodaj sem vstal, stvari u rugzak zmetal in jo mahnil direktno na…” Kum, seveda! Zasavski Triglav, kjer se pot vije nekje 10km, vse do najvišje točke podviga, 1220m.

Se lepo sliši ne? No, ni vse tako lepo, kot se zdi. Brez vmesne tečnobe, nekaj težkih besed in pa predvsem težkih nog, seveda ni šlo. Pa sej verjetno ne bota jezna, če vam povem še kej več prigod.

Nedelja, budilka ob 7.30 in optimistična napoved našega Blaža, da bota nardila prve korake v hrib že ob 8h. V naši družinic mamo dve skrajnosti. Neža je čisti realist, res si nikol ne laže. Blaž, Blaž pa je druga zgodba. Naš optimist, ki vedno napove tut kej ne mogočega J Ko pride dan, ko je tvoja motivacija res že skor v minusu, ti njegove optimistične napovedi lahko polepšajo dan. Z rahlo zamudo sta se poslovila od mene. Aja, jaz sem čist nevtralen. Tko kot rečeta, tko pa bo. Strpno sem čakal v garaži cel dan. Ja, cel dan. Pa sta šla, šla sta U 4 KRASNE!

Pot se je takoj od našega doma dvignila in ni popustila slabo uro. Blaž je imel prvič pred sabo res mal daljši izziv. Bil je na trnih, v trebuhu je mel celo družino metuljčkov. Verjamem, da ga je blo mal strah, kaj šele mene, ko sem jih spremljal od doma. Sveta Planina je še en izmed kotičkov v Zasavju, ki je res vreden ogleda. Na vrhu te ob lepem sončnem vremenu čaka dih jemajoč razgled. Za moja dva norca je bila Planina mala malca. Dobesedno. Na vrhu ju ji čakala prva mala malica. Res sem vesel, da ma Blaž tako super mamo! Bil sem pomirjen, ker sem vedel, da mata dovolj energije za naprej.

Po strmem začetku, se je pot nadaljevala dol, naravnost pa spet do začetka naslednjega vzpona na Mrzlico. Ta vzpon je za Nežo res domač. Mislim, da je bla včasih vsaj 100x na leto gor. Poznala je vsak kamenček, prav tako se je tudi Blaž že dodobra spoznal z njim. Prvih 15km je blo tako za njima, vse po planu naprej do Kala. Po planu kakor za koga. Blaž s svojim optimizmom in Neža s svojimi realnimi pričakovanji se nista mogla zmenit, kdo ima prav. Vsak je napovedal svojo uro prihoda na najvišjo točko, na Kum. Kdo misliš da je zmagal? Mal še preber naprej pa boš našel tut odgovor.

Sveta Planina-Mrzlica

Kal je bila kot prelomna točka. Že doma so tekli pogovori predvsem o tem hribu. Zakaj? Ker je bila to zadnja postojanka pred začetkom spusta v dolino. No, spusta, ki ga nista poznala. Res težko verjameš ampak nikol še nista šla iz Kala proti Hrastniku. Žalostno ne? Ampak a ni prav to čar tega? Čar dolgih tekov, pohodov, spoznavanja narave in uživanja vsakega trenutka. Vsi smo vedl, da bo prišel tut trenutek, ko bo mal težje. Poleg tega, da sta oba rahlo začutila težke noge (če še ne veš kaj to pomen, res morš probat izziv U 4 KRASNE), je padl tut neki težkih besed. Nč tazga, korak za korakom naprej proti dolini. Proti Hrastniku.

Kal (985m)

Hrastnik. Prelepa dolina, za katero vsi milijo, da je majhna. Če si tut ti enakega mnenja ti predlagam, da greš enkrat peš od vrha pa vse do železniške postaje. Dost hitro boš spoznal, da nisi imel prav. Neža je globoko v svetu mal daljših izzivov, Blaža je to precej mikal. Mogoče mal manj, ko je spoznal čar le tega. Kako dolga je lahko pot čez majhno mesto, kako težko in precej dolgočasno je premikanje noge eno pred drugo in kako moraš obvladati sam sebe, da se ti na trenutke ne zmeša. Verjamem, da takšni podvigi še ojačajo odnos med njima in pokažeta, kakšno moč imata skupaj.

Kum. Zasavski Triglav. Najvišja točka. Vzpon, ki  se lahko pohvali s 1000m višinske razlike v slabih 10km. Vse to, za konec. Češnja na vrhu smetane. Pojedla sta še zadnje zaloge energije (beri: banano, štrauba, gel) in sta šla. Dolga je pot do cilja. Na tej točki, ko je že par urc hoje za njima, sta bila najbolj motivirana. Prvi del poti je res hrib. En sam je*** hrib. Blaž je bil tako motiviran kot še nikol. Smo se že pogovarjal o tem, da ni športa, ki mu ne bi šel ne? No, zdej si je obul tekaško-pohodniške čevlje in brez težav zgrizel ta hrib. Neža je bla tuki v mal slabši situaciji. Načeloma res ne mara klancev, je pa prednost ta, da je njena glava takrat, ko je najtežje, res na mestu. Tako sta oba s svojimi “problemi” borbala meter za metrom, vse do vrha. Pot na Kum je res lepo označena. Idealna ideja za pohodniški izlet! Po dobri uri so se smerokazi z napisom Kum končali in zagledala sta oddajnik. Vrh Kuma. Občutki veselja, sreče in zadovoljstva ob tem, ko dosežeš, kar si si zadal. Mogoče za koga res nič posebnega, za drugega spet neki, kar ne bi nikol naredu. To sploh ni pomembno. Pomembno je le to, da sta se mela fajn.

38km, +2260m vzpona, 6h57min.

Prišel je nov trenutek težkih besed. Nikol ni dost. Nikol. Sej do doline pa ja ni več velik ne? Pa sta šla. Šla sta še proti dolini v Trbovlje. Nikol dost. Nikol. Neža je bla precej redkobesedna, Blaž srečen, ker nabija navzdol. Navzdol čez Čebulovo dolino. Večkrat je Neža imela vprašanje kok je še do konca. A vam povem kak odgovor je bil vedno seviran? Nekje 15 minut. Lahko vam zagotovim, če vas kdaj kdo vpraša, koliko časa je še do cilja, rečeš 15 minut. Očitno je to neka taka mera, ki človeka zadovolji za neki časa. Dokler ne ugotovi, da ni samo 15 minut. Takrat spet ponoviš, da je samo še 15 minut. Tako si čez naslednjih 15 minut končno na cilju. Železniška postaja Trbovlje .

Konec. Done. Finish. Finito. Cilj. End.

Se še spomnete, ko sta na poti proti Kalu napovedala prihod na Kum? No, napoved Neže je bila seveda precej bližje, kot Blaževa. Oh, ti optimist J In kaj to pomeni? To pomeni, da je Blaž tisti, ki kuha večerjo. Sreča večja od pameti. Večerja naju je čakala doma. Pa je šla stava U 4 KRASNE.

U 4 krasne je bil izziv, s katerim sta zaključila življenje v karanteni. Bil je izziv, ki je preizkusil, kako močne so noge, kako na mestu je glava in kaj vse sta sposobna doseči skupaj. Čeprav se je življenje v karanteni precej spremenilo, si kdaj že pomislil, da ni vse tako hudo, kot se zdi?

Upam, da sem te prepričal, kako lepo je v Zasavju in tudi sam kdaj prideš U 4 KRASNE! 

Trbovlje-Sveta Planina-Mrzlica-Kal-Hrastnik-Kum-Trbovlje
38km
+2260m vzpona
6h57min

*Dogodivščine se nadaljujejo kmalu*

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: