Korzika- 2. teden

Korzika, kjer se krave in pršiči prosto sprehajajo po cesti, kjer si cesta ne zasluži imena cesta. Kotiček, kjer sta dva kivija lahko tudi 4€ in pivo 8€. Ljudje so tako zelo prijazni in pa predvsem potrpežljivi do kolesarjev.

Po prvem tednu smo se že kr do dobra spoznal s to goro sredi morja, poležaval smo na peščenih plažah, plezal po drsečih skalah na 1700 metrov nad morjem in opazovali picerije na vsakem koraku.

Drugi del raziskovanje Korzike smo se premaknili iz Kort do glavnega mesta Ajjacio, kjer naj bi ostali vsaj dve noči. Naš plan je vodil do plaže Capu di Fenu. Ta plaža naj bi bila znano po malo večjih valovih, surfanju in podobnih vodnih športih. Ob prihodu tja smo bili rahlo razočarani saj nam vreme ni bilo naklonjeno. Začelo je pripekati, o vetru pa ne duha ne sluha. Plaža brez valov ni nič kej posebnega, peščena plaža pač. Tako, kot večina plaž na Korziki. Morje pomen Neži in Blažu res velik zato je bil že sam premik iz goratega dela Korzike nazaj do morja en velik plus tega dneva.

Ko smo prispeli v kamp smo spet slišali besede “we are full”. Super, že tretjič. Počas smo začel razmišljat kaj je fora in smo tut ugotovil. Na Korziki se večina turistov seli po celem otoku kar pomeni, da vsi želimo v kamp verjetno nekje popoldne al pa v času kosila, ko mamo plaže za začetek dneva mal dost. Tut mi nismo bli nč drugač, ker smo kamp vsak dan začeli iskat okol 15. ure. Kdo prej pride, prej melje. Točno tko je. Mislš, da je blo v naslednjem kampu kej drugač?

Spet smo strica Google vprašal kje bi lahko prespal. Ponudu nam je Camping U Prunelli. Res super kamp, lep bazeni pa tut parcele. Glede na to, da smo prejšnjo noč spal v kampu, ki ni bil glih fajn se nam je zdel, da smo v kampu z 10 zvezdicam. Kamp ima sam to slabost, da je lociran ob glavni cesti med mestom Ajjacio in potjo naprej do Propriana.

Camping U Prunelli. Parcele so velike in senčne.
Kamp ima dva manjša bazena, ki sta zelo čista!

Mal sta se skopala v bazenih, naslednji dan pa naprej do plaže Plage d’Agosta. Google je ponudu informacijo, da je ta plaža lahko nevarna, če so veliki valovi. Slišat je blo precej adrenalinsk zato smo se tja tut odpravl. Na našo nesrečo tut ta dan ni dost pihal, da bi bli valovi omembe vredni in zato tut plaža ni bla nič kej preveč adrenalinska. Zdej nam je ratal jasn, da mamo mal nesreče z vremenom. Počas smo začel pogrešat valove v Calviju. Nimaš kej, Calvi je mim.

Plage d’Agosta

Iz plaže nas je kr lepa cesta vodila do mesta Propriano, kamor smo prišli pred 15. uro in poglej ga zlomka. Dobil smo ZADN prostor v kampu Milella. Kamp je čist super, lastnica pa zelo prijazna. Med pomivanjem posode je mela Neža družbo ovc, ki se pasejo zraven kampa. Ni glih presenečenje, glede na to kaj vse lahko doživiš na Korzik.

A ni lep razgled? 🙂

V mestu Propriano smo najdl novo tradicionalno hrano na Korziki, poleg pice seveda. To je pečena kura. Na vsakem, dobesedn na vsakem koraku se zjutri začne pečt vsaj 30 mejhnih kokošk. In zanimiv je to, da če prideš ob 13.00 ti zadnjo vzamejo pred nosom. Lahko trikrat ugibaš komu se je to nardil. Ja prou maš, Neži in Blažu. Mal nesreče spet? Bomo pa drugič probal, ni problema.

Mesto Propriano je tako lepo obmorsko mesto, kjer priporočamo ogled sončnega zahoda. Res, res je čudovit!

Slika res ne pokaže te lepote. Morš jt tja pogledat!

Po dveh dneh smo se veselili odhoda do najlepšega mesta na Korziki. Mesto Bonifacio. Za vsak slučaj smo šli že kr hmal zjutri, ker smo res želel dobit prostor v kampu L’Araguina. In smo ga. To je tut edin kamp v ne posredni bližini mesta. Kamp je vsak dan nabit do zadnjega kotička. Vrate od soseda se odprejo skor v tvojo “spalnico”.

mesto Bonifacio
Trg v mesto Bonifacio
Spodnji del mesta

Mesto Bonifacio leži na skrajnem jugu Korzike. Če je dan res lep seže pogled do Sardinije. Mesto je sestavljeno iz dveh delov Vieille Ville (staro mesto) in Haute Ville (gornje mesto). Gornje mesto leži na približno 70 metrov visokem klifu. Po klifih v bližini mesta se lahko sprehajate in opazujete dih jemajoč razgled. Bonifacio res ne razočara! Zvečer imaš možnost videt precej “revne” ljudi in njihove jahte velikanke. V mestu smo najdl tut zelo pocen restavracijo, ki ima samo 3 Michelinove zvezdice. Neža in Blaž sta jo pogledala od daleč, kar je bilo več kot dovolj.

Gornji del mesta Bonifacio
Ena izmed “elitnih” restavracij
Klifi v bližini mesta

Iz kampa do najbližje plaže je slab kilometer. Tuki se je Google maps spet mal pohecu. Baje je ta “cesta” primerna za kolo. Sigurn ja.

Naslednji dan smo se odpravl tut do naslednje plaže, Plage de Fazii, ki pa je iz kampa oddaljena eno uro hoje mal gor, mal dol, mal ob morju pa tko naprej po najmočnejšem soncu tm med 11. in 14. uro. Predlagam, da si pametnejši od mojih “tastarih” in greš na sprehod do plaže po 15. uri. Verjem, dost bol prijetn bo. Plaža je lepa, voda je primerljiva z vodo v bazenu.

To je ta lepa kolesarska trasa do plaže 🙂

Prišel je tut dan, ko moj fotr praznuje. Na ta dan si je Blaž zaželel izlet do otočja Lavezzi. Z Nežo sta kupla dve študentski karti in že sta bla na ladjic.

Le kako sva ga presenetla z Nežo?

Otočje Lavezi leži v francoskem delu morskega naravnega rezervata. Ladjica do tja je zlo podobna, kot avtobus iz Trboul do Zagorja. Tm te vržejo na otok in lahko si cel dan tm. Če želiš. Neža in Blaž seveda ne zdržita tuk cajta na plaž, zato sta po 2 urcah šla nazaj na “ladjisko postajo”. Pot nazaj je precej zanimiva, ker vidiš otok milijonarjev, naj južnejšo točko Korzike, jamo v obliki zemljevida Korzike in stopnišče kralja Aragona (Escal du roi d’Aragon Bonifacio). Vse te znamenitosti ti baje zelo zanimivo razlož “vodič” na ladjici. Ljudje so se mu precej smejal, vidit je blo, da uživajo. Neža in Blaž sta se delala, da razumeta ampak očitno zelo slabo, ker jima je prijazen možakar hitro ponudil besedilo v angleščini. Hvala, zdej vsaj vem, kje sta bla.

Dve študentski prosim 🙂
Po otoku se lahko sprehajaš in najdeš kotiček zase.
Iles Lavezzi

V mestu Bonifacio smo bili najdlje, celo 3 noči! Čas je bil, da se prestavimo naprej oziroma nazaj proti severu. Ustavili smo se na plaži Plage de Palombagia, ki je ena izmed najlepših plaž na Korziki. Dolga, zelo dolga peščena plaža, kjer je Blaž zelo užival, Neža pa utrpela bolečine ob začetkih skimanja. Mim grede, poznaš ta šport?

Skimanje na Plage de Palombagia.

Prespali smo v mestu Porto Vecchio, ki je še eno izmed precej turističnih mest. V centru mesta je nagobčnik (beri maska) obvezen rekvizit. Zanimivo, tega se pa v Sloveniji še nismo spoml.
Mesto je bilo precej lepo, kamp si pa res ne zasluži pohvale. Nekje v dobrih 10km lahko najdeš res veliko kampov, zato ne izberi Camping La Maronara. Parcele so še kar okej, wcji so pa verjetno očiščeni enkrat na sezono.

Porto Vecchio

Je že mimo. Naslednji dan smo se spet, ja spet prestavili. Tokrat je bil premik precej bolj žalosten, saj so bili to zadnji 3 dnevi našega raziskovanja. Dopoldne na plaži Plage de Santa Giulia. Ta je pa res lepa. Slike povejo vse.

Plage de Santa Giulia
Ne, to ni bazen. To je morje 🙂

Pot se je nadaljevala do mesta Solenzara. Blaž je izbral kamp Camping Village Sole di Sari. Bil mu je zelo všeč, problem tega kampa pa je, da ni namenjen kampiranju. Je camping resort. Lepo ga je blo videt, odšli smo naprej do kampa Cote des Nacres. En izmed redkih kampov, ki je v bližini mesta in ima plažo. Tega na Korziki ne doživiš velikrat. Ta kamp je bil najdražji, še vseeno pa občutno cenejši, kot kampi na Hrvaškem ali v Sloveniji.

Prosim, ne glej naše viseče tende 🙂

V bližini našega kampa je posebna plaža s tolmuni reke Solenzare. Moja dva bisera sta zbrala zelo primerno uro za kolesarjenje do tja. Sicer je samo dobrih 10km malo gor in malo dol. Kot povsod po Korziki. Je pa precej boljše, če se odpraviš vsaj pred 12. ali po 15. uri.

Res je mogl bit lušn trajbat ob 12h 🙂
Tolmuni reke Solenzare
Voda je zelo topla!

Popoldansko kopanje, sprehod, sendvič z ostanki tradicionalne jedi in dneva je bilo konec. Zadnji dan smo si ogledali mesto Bastia, kupl par spominkov in se parkirali na začetek našega raziskovanja. Isto parkirišče, isti prostor. Še zadnji skok v morje in konec. Konec raziskovanja Korzike.

Še mal utripa Bastie.
Čas za kosilo. Neža je kr kuharca a?
Jutranji trajekt nazaj domov 😦

Korzika je posebna. Ponuja možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, ponuja gore in morje, ponuja pice, divje kampiranje, pečene kokoši, poceni kampe, peščene plaže in spomine, ki ostanejo za vedno.

Korzika, hvala ti!

Korzika v številkah:
-prevozili smo 2200 km
-pojedli smo 1 pečeno kuro
-spali v 8 različnih kampih
– občudovali 16 različnih plaž
-pojedli 3 pice
-obiskali 11 mest in
neskončno uživali!

Caddy adventures- livin’ the dream!

Plan za mesec september že imamo. Covid-19, ne upaj si nam ga prekrižati!

*dogodivščine se nadaljujejo kmalu*

2 razmišljanji o “Korzika- 2. teden

  1. Res lep zasluzen dopust sta imela, veliko sta videla, korona vama ne pride do zivega, res sta uzivala in spomini res ostanejo za vedno. Lepooo, se ze veselim kam jo boste mahnili v septembru.
    Sabina

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: