Čez Bosno do Hrvaške in nazaj 1. del

Zadnji dopust v dvoje, troje (če šteješ zravn še mene, Caddyja). Letošnja odločitev o lokaciji našga glavnga dopusta je bla drugačna kot lani. Za spremembo smo se držal prvotnega plana. Vmes nas je precej mikala že Sardinija pa smo jo pršparal za čas, ko bo naša mini popotnica že potovala z nami.

Tako smo nardil okviren plan, ki nas je vodil skozi državo, ki za besede korona, covid in podobno verjetno še niso slišal. Država, kjer greš v trgovino brez maske, razkužila ne poznajo (razen tistga po imenu rakija), gužve na meji so najbrž sam zato, ker se cariniki precej radi pogovarjajo, omejitev števila ljudi v zaprtih prostorih ne prakticirajo, se imenuje Bosna in Hercegovina. Država, ki je bla za nas še precej ne raziskana pa vendar ponuja ogromno znamenitosti, lepih mest in še lepših krajev v naravi.

Tkole je zgledu naš okviren plan dopusta.

KAKO NA POT?

  • Bosna je država za katero smo prepričani, da je lepa spomladi, poleti ali pa jeseni. Mogoče bi bila še toliko lepša izven glavne sezone, saj se takrat po vseh večjih mestih in znamenitostih tre turistov.
  • Glede na to, da je območje izven EU so cene telefoniranja in interneta precej visoke. Zato je super, če si doma naložite navigacijo, ki deluje offline. Tudi na Google mapsu si lahko prenesete karte in tako boste brez težav brez interneta potovali po celotnem območju.
  • Zelo uporabna je tudi aplikacija Park4night, kjer lahko hitro najdete prenočišče. Letna članarina je 10€, deluje tudi offline.
  • Sicer pa je wifi na vsakem bencinskem servisu, v vsaki restavraciji, lokalu, kavarni in tudi kampu. Brezplačno, seveda!
  • Predlagamo, da si doma zamenjate tudi marke. Pri menjavi denarja upoštevajte, da so cene enkrat nižje, kot v Sloveniji, zato količino le tega prilagodite. Plačevanje v trgovini je mogoče tudi s kartico.

Za začetek smo se odpravili do mesta Sarajevo, ki je največje in hkrati glavno mesto Bosne. Mesto so leta 1461 zgradili Osmani, kasneje leta 1878 se je z okupacijo Avstro-Ogrske evropeiziralo. Mesto je leta 1914 postalo »znano«, ko je atentator Gavrilo Princip ustrelil prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je bil povod Avstro-Ogrski za vojno proti Srbiji, ki pa je prerastla v 1. svetovno vojno. Nekaj lepših spominov pa so prinesle olimpijske igre leta 1984. Še danes si je v mestu mogoče ogledati prireditveni prostor in tudi ostanke sankaške proge.
V mestu najdemo veliko verskih zgradb, mošeje iz obdobja Osmana Otomanskega, pravoslavne, katoliške in evangeličanske cervke.

Pustmo zgodovino, osredotočimo se na sedanjost. Slabih 15 km iz mesta Sarajevo se nahaja manjši kamp, Camping Sarajevo (Mratnjevače 57, 71210 Ilidža), ki je več kot odličen. Cena kampa je 15€/noč, v njem so urejene sanitarije in zelo prijazna lastnica, ki te hitro postreže s pijačo dobrodošlice. Mislm, da so pr Blaži kr hitr dobil neki plus točk 😊
Iz kampa vozi avtobus vse do centra mesta. Nam je lastnica predlagala, da tja zapeljem kar jaz. Res sem bil vesel, da sem tut sam lahko vidu to prelepo mesto. Tastaredva sem odložu v parkirni hiši pri starem delu mesta (Parking Garaža sa naplatom “Stari grad”), kjer je cena parkiranja 2 marki/h, torej 1€/h.

Malce slabši dostop do kampa, vendar brez skrbi 🙂
Za začetek pijača dobrodošlice.

Ogledala sta si staro mesto, ki se imenuje Baščaršija. Sigurn ste že slišal za ta zanimvi kraj, kjer na vsakem koraku zadišijo čevapi, burek al pa prava bosanska kafa. Kraj, kjer je 1000 in en štant z njihovimi sladkimi dobrotami, ročno izdelanimi đezvami, preprogami in še in še. Predlagamo vam, da si mesto ogledate v poznih urah, ko temperature padejo celo na nekje 35 stopinj. Glede na to, da se lahko v poplavi vseh čevabdžinic lahko zgubite, vam predlagamo Čevabdžinico Ferhatović. Ekstra hitra postrežba pa nč manj dobra. Če vam zadiši burek je zraven tudi Buregđinica, kjer ugotoviš, da je burek samo mesni. Vse ostalo so sirnica, krompiruša itd.

Ko že govorimo o Bosni ne moremo mimo res nizkih cen. V povprečju bi lahko rekli, da je vse vsaj enkrat ceneje, kot doma. Z lahkoto si prav vse obroke privoščite v gostilnah, trgovino pa izropate ko se od te države poslovite. Res super občutek 😊.

Cena lubenice je slabih 40 centov.
Cena čevapčičev, lepinje, dveh solat in dveh pijač je 12€.

Iz Sarajevega smo pot nadaljevali do mesta Konjic. Mesto leži ob reki Neretvi in ga obdaja precej gorat svet. Lokacija je super za vse športne navdušence, saj ponuja ogromno kolesarskih in pohodniških poti. Po reki Neretvi je zelo priljubljen tudi rafting. Za spremembo (ja, letos je blo kr neki sprememb) smo mi pršl u to mesto z drugačnim razlogom. Namenjen smo bli na ogled Titovega bunkerja. Voden ogled traja 1,5 ure, vstopnina pa je 10€/osebo.

Mestna hiša Sarajevo

Titov bunker se nahaja na skriti lokaciji na desnem bregu reke Neretve. Kraj, ki ga le s težka najdeš. Zdi se, kot da se je čas ustavil. Podzemni bunker Josipa Broza Tita se je prvotno imenoval ARC (Armijska rezervna komanda). Sam namen bunkerja je bil zaščita Tita, njegove družine in 350 ostalih sodelavcev, tako imenovan vrh SFRJ v primeru jedrske bombe. Sama izgradnja je trajala od leta 1953 do 1973. Ne dolgo za tem je Tito umrl, tako da v svojem bunkerju ni bil nikoli. Pred bunkerjem stoji tovarna in tri hiše, ki niti slučajno ne spominjajo na bunker, ki se razteza kar 250m globoko pod zemljo. Sam bunker je bila največja tajna skrivnost, zanj niso vedeli niti prebivalci mesta Konjic. Izgradnja bunkerja naj bi stala okrog 4,6 milijarde dolarjev.


Bunker se razteza na 6000 kvadratnih metrih bivalnih površin. Strojnica, prostor za shranjevanje vode, kuhinja, bolnica, dve kongresni sobi, bivalne sobe itd. V bunkerju so imeli resnično vse potrebno. Prebivalci bi brez zunanje pomoči lahko v njem preživeli do pol leta.


In kaj je tisto, kar nas je resnično najbolj fasciniralo? Predvsem to, da je bunker ohranjen tako dobro, da imaš občutek kot bi svet resnično zavrtel nazaj. Zanimivo je, kako zelo kvalitetna je bila sama gradnja, saj še veno deluje prezračevalni sistem (uravnava temperaturo med 21 in 23 stopinj), dotok vode in elektrika, vsa oprema, ki so jo uporabljali (tiskalni stroji, telefoni) je videti kot nova. Imeli so celo tako kvaliteten prezračevalni sistem, da se v bunkerju ne nabira prah. Itak nismo verjel ampak bolj kot smo iskal prašno svetilko, večkrat smo brcnili v temo. Ena velika pohvala gre tudi vsem turističnem delavcem, saj so kljub velikim skupinam, ki si ta bunker ogledujejo, uspeli ohraniti takšnega, kot je. Ta pristnost, ohranjenost resnično ne spominja na “muzej”.

Pot nas je vodila do Mostarja, kjer smo našli parkirišče pri starem mostu (43.3362, 17.8138 (lat, lng) N 43° 20′ 10″ E 17° 48′ 50″ (lat lng)), vendar smo zaradi res visokih temperatur noč v tem mestu izpustili.
Mesto Mostar je ime dobilo po starem mostu in po dveh stražnih stolpih na obeh straneh reke. Ni naključje, da je bilo tudi letos tukaj precej vroče, saj imajo 300 sončnih dni na leto. Poleg starega mosta si lahko ogledate tudi mošejo Koski Mehmed pašina na katero se lahko tudi povzpnete. Sicer pa ponovno še eno izmed precej lepih mest. Če boste imeli srečo, bo kakšen od domačinov stal na vrhu mosta in čakal. Čakal bo, da mu turisti namenimo dovolj prispevkov, potem pa skočil z mosta v reko.

Slabih 20km iz Mostarja je izvir reke Bune, imenovan Vrelo Bune. Na vrhu je kar nekaj parkirišč, sprehajalna pot pa vodi po hribu navzdol, slabih 10 minut. Do samega izvira mi nismo prišli, smo ga pa videli od daleč. Za slabih 100 metrov sprehajalne poti znaša vstopnina 10€/osebo, kar pa se je tastarem dvem zdel precej preveč, glede na to, kaj bi s tem videla in glede na cene, ki zaznamujejo to državo. Lepa lokacija, ne bo pa nič narobe, če jo izpustite.
V bližini je tudi kar nekaj kampov. En izmed njih je River kamp Aganovic, ki je super lokacija za kakšno noč ob hladni reki.

Naša pot se je še isti dan nadaljevala do Neuma. Morje, morje je res tisto, kar našo familjo osrečuje. Blaž je mel za ta večer prpravlen presenečenje. Ni sicer vedu točno kam mormo, niti a bomo lahko tam bli, niti kje bomo bli, če tam ne bomo bli. Precej zanimivo, res. Še bolj zanimiv pa je blo, ko smo pršl do hotela Porat. To je presenečenje? Za koga? Očitno je blo to presenečenje za Nežo, še mal večje pa za mene. Res sm prčakval borovce, petje čričkov in en super kamp ob morju. Okej, zdej smo tuki, sam eno noč sem prežvel precej žalostn na parkingu pred hotelom. Tastaredva sta ta cajt precej uživala, zvečer sta mela pravo morsko pojedino, zjutri pa je Blaž naši Neži uresniču željo po samopostrežnem hotelskem zajtrku. Hotel je bil baje vredu, nč posebnega, dokaj cenovno ugoden. Hoteli res niso za nas, sploh pa ne med poletjem. Naša predstava o idealnem dopustu se precej razlikuje od tega, kar ponujajo hoteli in apartmaji. Ampak vse je okej, vsi smo si različni in super je tako! Neža sita in vesela, Blaž tut in tako smo pot nadaljeval naprej do Dubrovnika.

In prispeli smo na lokacijo, ki nam je vsem vzela sapo. Obstali smo, ker….

*dogodivščine se nadaljujejo kmalu*

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: